Izkustveno učenje

 

“Kako se to reši?” – “Sam poskusi! Marsikaj že znaš, uporabi to!” je formula izkustvenega učenja. Do rešitev prihajamo s poskušanjem oz. z uporabo tega, kar že znamo. Na poti reševanja spoznamo, česa še ne znamo, da bi rešili problem. Rešitve, ki se obnesejo, razvijamo naprej, napačne zavržemo.

Izkustveno učenje ali učenje s poskušanjem (learning by “trial-and-error”) je naravni način učenja pri vsaki stvari, za katero še nimamo znanja. Če otrok ne ve, da limona ni dobra, jo bo poskusil. Ko to ve, je ne da več v usta. Ko ve, da so sladkarije dobre, ni konca poskušanja v tej, “pravi” smeri.

Takšno naravno učenje je danes v veliki meri izločeno iz sprejemljivih načinov učenja. Učenje sta nadomestila znanje in znanost. Namesto da bi izhajali iz otroka, posameznika, so v ospredje postavljena dognanja drugih, znanstvenikov in s tem je v veliki meri uničeno zaupanje otrok vase in v svoje sposobnosti reševanja problemov.

Pri Spreten.si poskušamo ta trend obrniti. Otroke vzpodbujamo, da se lotevajo problemov s tem, kar znajo. Da torej poskušajo. Problemi niso to, da bi učiteji preverjali, ali jih učenci znajo pravilno rešiti, pač pa to, da učenci skozi reševanje nadgrajujejo (v “širino”) in dopolnjujejo (v “globino”) svoje znanje.

Če učenci problema ne znajo rešiti, kar se pogosto dogaja, ker si zadajo prave probleme – takšne, ki presegajo njihovo znanje -, jih spodbujamo k temu, da ugotovijo, kaj bi morali znati, da bi problem lahko rešili. Spodbujamo jih k razmišljanju o svojem učenju in znanju.

Na koncu pa skupaj predelamo tiste stvari, ki so otroku preprečevale, da reši problem. To je tisti del, ki ga učitelji izvajajo v šoli, žal običajno brez vsega postopka zgoraj. Pri tem se najbolj pogrešajo problemi, ki bi izhajali iz otrokove domišljije ali njegovih potreb, interesov. Le-te v šoli nadomestijo učni načrti, ki sledijo razdelitvi na učne predmete.