Razvoj ključnih spretnosti otrok

 

Razvoj ključnih spretnosti otrokNaš cilj je, da pri otrocih zgradimo način razmišljanja in dela, ki jim bo olajšal pot skozi življenje, hkrati pa bodo z njimi pripravljeni na izzive, ki čakajo družbo, v kateri bodo živeli kot odrasli posamezniki.

Z našim načinom dela in učenja razvijamo in krepimo pri otrocih njihove »življenjske spretnosti« (life skills):

  • Analitično in logično mišljenje

V življenju je pomembno, da vidimo probleme kot izzive in ne, da nad njimi obupamo. Sposobnost analitičnega razmišljanja nam to olajša, saj tako znamo probleme razstaviti na manjše dele, ki so lažje rešljivi. Delne rešitve na koncu sestavimo v rešitev celotnega problema, pri čemer nam pomaga logika.

  • Ustvarjalnost

Ustvarjalnost je več kot samo »narediti nekaj po svoje«. Je predvsem način reševanja problemom na sebi edinstven način, ki ne sledi skupni logiki, pač pa išče drugačne rešitve. Ustvarjalnost bo v prihodnosti vedno bolj pomembna, saj bodo rutinske naloge vedno bolj prevzemali roboti, ljudje pa bomo zaposleni v t.i. kreativnih industrijah.

  • Kritično mišljenje

Z drugimi besedami bi lahko temu rekli razgledanost, intelekt. Gradi se na raziskovanju in želji po znanju ter lastnem razmišljanju o najdenih informacijah in doživetih situacijah. Mi ga razvijamo z raziskovalnim pristopom in vztrajnim ukvarjanjem z novimi tehnologijami – ohranjamo otrokovo navdušenje nad tehnologijami, hkrati pa jih opozarjamo na nevarnosti, ki jih prinašajo s sabo.

  • Podjetnost

Ni vsaka ideja »nekaj posebnega«, še težje pa je tako idejo uresničiti. Raziskovanje, kaj že obstaja, in razmišljanje, kako najlažje priti do željenih rezultatov, sta sposobnosti, ki omogočata da porabimo čas in energijo za prave, posebne ideje. Pri nas to gojimo skozi projektno delo. V prihodnosti bo vedno več ljudi odvisnih od lastne podjetnosti, vedno manj jih bo imelo stalne službe.

  • Sprejemanje odločitev

Sprejemanje odločitev temelji na posameznikovi pripravljenostjo tvegati in sposobnosti predvidevanja posledic. Odločitve navadno sprejemamo sproti in hitro, pri nas pa otroke navajamo, da o tem tudi razmišljajo. Še posebej jih delamo pozorne na posledice odločitev, da torej ni vseeno, katero idejo bodo začeli uresničevati, koliko časa in resnosti ji bodo posvetili in kako se izražajo, ko nekomu predlagajo spremembe njegovega izdelka.

  • Samozavest in samozavedanje

Samozavest gradimo s pohvalami od zunaj, samozavedanje se ustvarja skozi zadovoljstvo s samim sabo. Pri nas razvijamo predvsem slednje, čeprav s pohvalami ne skoparimo. A s pohvalami za resnične dosežke, ne za prazne besede. Najraje pa vidimo, ko otrok s ponosom ugotovi, da je sam z raziskovanjem, razmišljanjem ali poskušanjem rešil problem, ki se mu je predtem zdel nerešljiv.

  • Sodelovanje in komunikacija

Uresničevanje idej in nastajanje bolj zahtevnih, na koncu tržno uspešnih izdelkov potrebuje sodelovanje več posameznikov, pri čemer ima vsak določeno vlogo. Pogoj za takšno sodelovanje je dobra komunikacija, ki je pri učenju izrednega omena, česar se v celoti zavedamo. Zato se pri nas poslušamo, vsak dobi besedo, skupaj si razdelimo vloge in naloge, predvsem pa smo neprenehoma v gibanju, da si lahko pomagamo.